Takoj: Ni odziva → alarmirajte ekipo oz. pokličite nujno medicinsko pomoč, naj nekdo prinese defibrilator. Ne diha normalno → začnite stise prsnega koša 30 : 2. Prekinitve naj bodo čim krajše.
Kakovost stisov prsnega koša
| Parameter | Ciljna vrednost |
|---|---|
| Mesto stisov | sredina prsnega koša (spodnja polovica prsnice) |
| Globina | 5–6 cm |
| Frekvenca | 100–120 /min |
| Razbremenitev | popolna, roke ostanejo na prsnem košu |
| Razmerje | 30 : 2 – z endotrahealnim tubusom ali SGA neprekinjeni stisi + 10 vpihov/min (SGA s puščanjem: nazaj na 30 : 2) |
| Prekinitev pred sunkom | čim krajša (< 5 s), med polnjenjem defibrilatorja nadaljujte stise |
| Menjava izvajalca stisov | vsaki 2 min (ob vsaki analizi ritma) |
Potek – 2-minutni cikli
| Ritem, primeren za defibrilacijo (VF / VT brez pulza) | Ritem, neprimeren za defibrilacijo (asistolija / EABP) | |
|---|---|---|
| Analiza ritma | vsaki 2 min | vsaki 2 min |
| Defibrilacija | 1 sunek, takoj nadaljujte KPO | – |
| Adrenalin 1 mg | po 3. sunku, nato vsakih 3–5 min | čim prej, nato vsakih 3–5 min |
| Amiodaron | 300 mg po 3. sunku, 150 mg po 5. sunku (alternativa: lidokain 100 mg / 50 mg) | – |
Odmerki amiodarona se ravnajo po skupnem številu sunkov (3 oz. 5) – ne glede na to, ali ventrikularna fibrilacija vztraja ali se ponovi.
Če zastoj srca nastopi med nadzorom z monitorjem (npr. v katetrskem laboratoriju) in je defibrilator takoj na voljo, lahko pri začetni VF/VT brez pulza dovedete največ tri sunke v hitrem zaporedju. Za čas dajanja adrenalina in amiodarona šteje ta serija treh sunkov kot en sunek.
- 1 mg i.v./i.o.[1]vsakih 3–5 min · 0,1 mg/ml (1 mg, z NaCl 0,9 % razredčeno do 10 ml) · = 10 ml
Dajte razredčeno: 1 ml adrenalina 1 mg/ml + 9 ml NaCl 0,9 % = 10 ml (0,1 mg/ml) – 1 mg = 10 ml, nato sperite z NaCl 0,9 % (povzetek glavnih značilnosti zdravila). Enako velja za napolnjene injekcijske brizge 1 mg/10 ml. Ritem, neprimeren za defibrilacijo – čim prej. Ritem, primeren za defibrilacijo – po 3. sunku.
- 300 mg i.v./i.o.[1]po 3. sunku · 50 mg/ml (3 ml = 150 mg) · = 6 ml
- 150 mg i.v./i.o.[1]po 5. sunku · 50 mg/ml (3 ml = 150 mg) · = 3 ml
Odločilno je skupno število sunkov (vztrajajoča ali ponavljajoča se VF). Trije zaporedni sunki pri opazovanem zastoju, spremljanem na monitorju, štejejo kot en sunek.
Defibrilacija
- Bifazni sunek (pravokotna oz. odrezana eksponentna valovna oblika): 1. sunek najmanj 150 J.
- Pulzna bifazna valovna oblika: 1. sunek 130–150 J (po ERC 2025 idealno tudi tu najmanj 150 J, ker valovna oblika na napravi večinoma ni označena – upoštevajte navodila proizvajalca na napravi).
- Če sunek ni uspešen in naprava to omogoča: energijo naslednjih sunkov povečajte. Priporočena nastavitev naprave ni znana: najvišja energija za vse sunke.
- Refraktarna ventrikularna fibrilacija (vztraja po 3 sunkih): preverite pravilno namestitev elektrod, izberite največjo energijo, nato razmislite o spremembi vektorja (elektrodi anteriorno–posteriorno).
- Dvojna zaporedna defibrilacija (druga naprava, a.–l. + a.–p.): po ERC 2025 ne rutinsko – praktične težave z dvema napravama, omejeni dokazi, raziskave še potekajo. Prednost imata preverjanje elektrod in sprememba vektorja; ILCOR 2025 jo po ≥ 3 sunkih šteje za možnost, o kateri lahko razmislimo (šibko priporočilo, dokazi nizke gotovosti) – ni standardni postopek.
Žilni pristop in dihalna pot
- Najprej intravenski pristop; intraosalni, če i. v. pristopa ni mogoče hitro (v 2 poskusih) vzpostaviti.
- Dihalna pot postopno: dihalni balon z masko → supraglotični pripomoček (SGA; prednostno SGA druge generacije z nenapihljivo, gelu podobno manšeto, v skladu z lokalnim protokolom) ali intubacija – intubacija le ob visoki uspešnosti (> 95 % v ≤ 2 poskusih) in s prekinitvijo stisov < 5 s.
- Kapnografija (s krivuljo) je obvezna: lega tubusa, kakovost stisov, nenaden porast etCO₂ kot znak ROSC (samo zaradi tega stisov ne prekinjajte – le skupaj z drugimi znaki, kot so zavest, namenski gibi, krivulja arterijskega tlaka). Nizek etCO₂ sam po sebi ni merilo za prekinitev oživljanja.
- Med oživljanjem dajte čim višjo koncentracijo kisika.
Reverzibilni vzroki – „4 H in 4 T“
| 4 H | 4 T |
|---|---|
| Hipoksija | Tamponada srca |
| Hipovolemija | Toksini (zastrupitev) |
| Hipo-/hiperkaliemija, presnovne motnje | Tromboza (koronarna, pljučna) |
| Hipo-/hipertermija | Tenzijski pnevmotoraks |
Obposteljni ultrazvok (POCUS) za iskanje vzroka le izkušeni izvajalci in brez dodatnih prekinitev. Pri izbranih bolnikih razmislite o eCPR kot reševalnem ukrepu, če običajni ukrepi niso uspešni in je sistem na voljo – nanj pomislite zgodaj.
Po ROSC – ciljne vrednosti
| Področje | Cilj |
|---|---|
| Oksigenacija | SpO₂ 94–98 % (takoj ko jo je mogoče zanesljivo meriti); izogibajte se hipoksemiji in hiperoksemiji |
| Ventilacija | normokapnija (PaCO₂ 35–45 mmHg) |
| Krvni obtok | sistolični tlak > 100 mmHg oz. MAP > 60–65 mmHg |
| Temperatura | aktivno preprečujte vročino: ≤ 37,5 °C vsaj 72 h pri bolnikih, ki ostajajo v komi |
| Diagnostika | 12-kanalni EKG (po potrebi ponovite); pri vztrajajočem dvigu spojnice ST nujna koronarografija (po potrebi PCI) |